Ne spreglejte zanimivih predavanj v Piratu!
Oceansko jadranje, izziv Mini Transat
Petek, 6. 2. ob 18.00, Jadralni center Portorož
Sam, brez komunikacije z obalo, stroga pravila in težke atlantske razmere – vse to zahteva izjemno fizično in psihično pripravljenost. Povrh vsega pa jadaš na le 6,5 m dolgi jadrnici. Kakšen izziv je to in še veliko več o tej izjemni oceanski regati nam bo povedal naš izkušeni solo jadralec Uroš Kraševec, ki je z jadranjem povezan že od ranih otroških let. Tekmoval je v razredih Optimist in Laser, kasneje pa postal trener pri Jadralni zvezi Slovenije. Pred nekaj leti je izkoristil priložnost za udeležbo na solo čezatlantski regati MiniTransat. Čeprav prihaja iz Slovenske Bistrice, ki je precej oddaljena od morske obale, ga to ni ustavilo pri osvajanju novih jadralskih izzivov.
Leta 2021 se je vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Skupaj s sestro Marušo sta se podala na epsko jadranje po Jadranu z namenom, da postavita Guinnessov jadralski rekord. Z jadrnico dolžine le 6 metrov in brez kabine sta se iz Portoroža podala v Jadran, preplula 335 navtičnih milj in prispela 84 ur kasneje pred Dubrovnik.
Izjemno uspešno je nastopil tudi leta 2023 na solo regati MiniTransat, kjer je osvojil 5. mesto – najboljši slovenski rezultat v oceanskem regatnem jadranju. Leta 2024 se je Uroš osredotočil na bolj »sprinterske« jadralske discipline. Skupaj z Jernejem Drofenikom sta na Bavarskem Kimskem jezeru premagala 37 ostalih posadk in postala evropska prvaka v razredu Beneteau First 18 SE. Uroš je tudi jadral okoli otoka Funen na Danskem, kjer je v okviru največje solo regate na svetu Silverrudder potekalo evropsko solo prvenstvo v razredu Beneteau First 27 SE (prej Seascape 27) in znova osvojil naslov evropskega prvaka.
________________________________
Delfini v Tržaškem zalivu: raziskovanje, varstvo in presenetljiva spoznanja
Sam, brez komunikacije z obalo, stroga pravila in težke atlantske razmere – vse to zahteva izjemno fizično in psihično pripravljenost. Povrh vsega pa jadaš na le 6,5 m dolgi jadrnici. Kakšen izziv je to in še veliko več o tej izjemni oceanski regati nam bo povedal naš izkušeni solo jadralec Uroš Kraševec, ki je z jadranjem povezan že od ranih otroških let. Tekmoval je v razredih Optimist in Laser, kasneje pa postal trener pri Jadralni zvezi Slovenije. Pred nekaj leti je izkoristil priložnost za udeležbo na solo čezatlantski regati MiniTransat. Čeprav prihaja iz Slovenske Bistrice, ki je precej oddaljena od morske obale, ga to ni ustavilo pri osvajanju novih jadralskih izzivov.
Leta 2021 se je vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Skupaj s sestro Marušo sta se podala na epsko jadranje po Jadranu z namenom, da postavita Guinnessov jadralski rekord. Z jadrnico dolžine le 6 metrov in brez kabine sta se iz Portoroža podala v Jadran, preplula 335 navtičnih milj in prispela 84 ur kasneje pred Dubrovnik.
Izjemno uspešno je nastopil tudi leta 2023 na solo regati MiniTransat, kjer je osvojil 5. mesto – najboljši slovenski rezultat v oceanskem regatnem jadranju. Leta 2024 se je Uroš osredotočil na bolj »sprinterske« jadralske discipline. Skupaj z Jernejem Drofenikom sta na Bavarskem Kimskem jezeru premagala 37 ostalih posadk in postala evropska prvaka v razredu Beneteau First 18 SE. Uroš je tudi jadral okoli otoka Funen na Danskem, kjer je v okviru največje solo regate na svetu Silverrudder potekalo evropsko solo prvenstvo v razredu Beneteau First 27 SE (prej Seascape 27) in znova osvojil naslov evropskega prvaka.
________________________________
Delfini v Tržaškem zalivu: raziskovanje, varstvo in presenetljiva spoznanja
Petek, 13. 2. ob 18.00, Jadralni center Portorož
Kiti in delfini so glasniki morja – bodisi kot karizmatične vrste, ki pritegnejo pozornost javnosti na varstvo biodiverzitete, bodisi kot kazalci antropogenih sprememb v morju. So zelo drugačni od nas, a v marsičem tudi zelo podobni. Ta inteligentna bitja so pomemben del morskih ekosistemov in, čeprav na prvi pogled spominjajo na ribe, so bližje ljudem kot ribam.
V tem predavanju bo Tilen Genov predstavil življenje delfinov v Tržaškem zalivu, grožnje, s katerimi se soočajo, in nekatera zanimiva ter nepričakovana spoznanja. Spoznali bomo, kako je povsem neznana populacija delfinov postala ena najbolje preučenih v celotnem Sredozemlju in zakaj jo je vredno varovati.
Doc. dr. Tilen Genov je morski biolog, specializiran za morske sesalce in varstvo morja. Diplomiral je na Univerzi v Ljubljani, magistriral in doktoriral pa na Univerzi St Andrews v Veliki Britaniji. Z več kot 20 leti raziskovalnih izkušenj v različnih regijah, vključno s Sredozemskim, Rdečim, Arabskim in Severnim morjem ter Atlantskim, Indijskim in Tihim oceanom, se osredotoča na dinamiko populacij morskih sesalcev, rabo habitatov, socialno strukturo, vedenje ter vpliv ribištva, kemičnih onesnaževal in podvodnega hrupa. Je ustanovitelj društva Morigenos – Slovensko društvo za morske sesalce in predavatelj na Univerzi na Primorskem. Aktivno sodeluje v mednarodnih prizadevanjih za varstvo morskih sesalcev, med drugim kot član Specialistične skupine za kite pri IUCN in Znanstvenega odbora Mednarodne komisije za kitolov. Za svojo predanost varstvu morja je prejel nagrado Mandy McMath Evropskega združenja za kite in delfine, leta 2024 pa je bil izvoljen za predsednika Evropskega združenja za kite in delfine.
________________________________
Reševanje iz vode in varnost na vodi
Kiti in delfini so glasniki morja – bodisi kot karizmatične vrste, ki pritegnejo pozornost javnosti na varstvo biodiverzitete, bodisi kot kazalci antropogenih sprememb v morju. So zelo drugačni od nas, a v marsičem tudi zelo podobni. Ta inteligentna bitja so pomemben del morskih ekosistemov in, čeprav na prvi pogled spominjajo na ribe, so bližje ljudem kot ribam.
V tem predavanju bo Tilen Genov predstavil življenje delfinov v Tržaškem zalivu, grožnje, s katerimi se soočajo, in nekatera zanimiva ter nepričakovana spoznanja. Spoznali bomo, kako je povsem neznana populacija delfinov postala ena najbolje preučenih v celotnem Sredozemlju in zakaj jo je vredno varovati.
Doc. dr. Tilen Genov je morski biolog, specializiran za morske sesalce in varstvo morja. Diplomiral je na Univerzi v Ljubljani, magistriral in doktoriral pa na Univerzi St Andrews v Veliki Britaniji. Z več kot 20 leti raziskovalnih izkušenj v različnih regijah, vključno s Sredozemskim, Rdečim, Arabskim in Severnim morjem ter Atlantskim, Indijskim in Tihim oceanom, se osredotoča na dinamiko populacij morskih sesalcev, rabo habitatov, socialno strukturo, vedenje ter vpliv ribištva, kemičnih onesnaževal in podvodnega hrupa. Je ustanovitelj društva Morigenos – Slovensko društvo za morske sesalce in predavatelj na Univerzi na Primorskem. Aktivno sodeluje v mednarodnih prizadevanjih za varstvo morskih sesalcev, med drugim kot član Specialistične skupine za kite pri IUCN in Znanstvenega odbora Mednarodne komisije za kitolov. Za svojo predanost varstvu morja je prejel nagrado Mandy McMath Evropskega združenja za kite in delfine, leta 2024 pa je bil izvoljen za predsednika Evropskega združenja za kite in delfine.
________________________________
Reševanje iz vode in varnost na vodi
Petek, 20. 2. 2026 ob 18.00, Jadralni center Portorož
Tema je vedno aktualna, hkrati pa je malo priložnosti, da se v znanju in veščinah praktično preizkusimo, preden pride do morebitne nesreče. Petkov večer bo zato namenjen ponovitvi postopkov oživljanja, uporabe AED-ja, ravnanja v primeru poškodbe hrbtenice ipd. Predavatelj Sretan Stanišič bo tudi govoril o preventivnem ravnanju, da se nesrečam na vodi izognemo.
Sretan Stanišič je profesor športne vzgoje in od leta 1987 inštruktor za izobraževanje reševalcev iz vode. V športnem udejstvovanju se je profesionalno posvečal vaterpolu, sicer pa je več let skrbel za fizične priprave vrhunskih športnikov, med drugim tudi jadralcev.
Vzdrževanje in manjša popravila bark
Petek, 27. 2. 2026, ob 17. uri (izjemoma eno uro prej kot ostala predavanja), Jadralni center Portorož
Na predavanju bodo predstavljene osnove materialov, ki se uporabljajo pri izdelavi jadrnic in jadralne opreme, ter tehnologije njihove izdelave. Poseben poudarek bo namenjen vzdrževanju opreme in izvedbi popravil. Svoje znanje bo delil Matej Pegan, dolgoletni član kluba, izkušen jadralec in jadralec na deski, v mladosti pa tudi modelar.
Tema je vedno aktualna, hkrati pa je malo priložnosti, da se v znanju in veščinah praktično preizkusimo, preden pride do morebitne nesreče. Petkov večer bo zato namenjen ponovitvi postopkov oživljanja, uporabe AED-ja, ravnanja v primeru poškodbe hrbtenice ipd. Predavatelj Sretan Stanišič bo tudi govoril o preventivnem ravnanju, da se nesrečam na vodi izognemo.
Sretan Stanišič je profesor športne vzgoje in od leta 1987 inštruktor za izobraževanje reševalcev iz vode. V športnem udejstvovanju se je profesionalno posvečal vaterpolu, sicer pa je več let skrbel za fizične priprave vrhunskih športnikov, med drugim tudi jadralcev.
________________________________
Petek, 27. 2. 2026, ob 17. uri (izjemoma eno uro prej kot ostala predavanja), Jadralni center Portorož
Na predavanju bodo predstavljene osnove materialov, ki se uporabljajo pri izdelavi jadrnic in jadralne opreme, ter tehnologije njihove izdelave. Poseben poudarek bo namenjen vzdrževanju opreme in izvedbi popravil. Svoje znanje bo delil Matej Pegan, dolgoletni član kluba, izkušen jadralec in jadralec na deski, v mladosti pa tudi modelar.
